Перевод: с английского на словенский

со словенского на английский

Со словенского на:
Английский
С английского на:
Словенский

ni vse za vsakega

Толкование Перевод

1 meat

[mi:t]
noun

(the flesh of animals or birds used as food: She does not eat meat; ( also adjective) What did you have for the meat course?) meso

- meaty

* * *
[mi:t]
noun

meso (hrana); archaic hrana, obed; slang slast, užitek; figuratively substanca, vsebina

meat and drink — hrana in pijača

to be meat and drink to s.o. — biti v veliko zadovoljstvo, iti v slast

meats — mesnine

cold meat — hladna plošča

meat tea — hladna večerja s čajem

green meat — zelenjava

before meat — pred jedjo

after meat — po jedi

as full as an egg is of meat — res poln

a thing full of meat — zelo duhovita stvar

to make (cold) meat of e.o. — umoriti koga

one man's meat is another man's poison — ni vse za vsakega

that meat is for your master — tega je škoda zate

meat packing plant — industrijska klavnica

English-Slovenian dictionary > meat
2 fish

plurals; see fish

* * *
I [fiš]
noun

riba; ribe; vulgar ženski spolni organ

all is fish that comes to our net — vse nam lahko koristi

a cool fish — hladnokrvnež

to cry stinking fish — poniževati se

to drink like a fish — piti ko žolna

drunk as a fish — pijan ko čep

dull as a fish — neumen ko noč

he eats no fish — je poštenjak

to feed the fishes — imeti morsko bolezen; utoniti

to land the fish — doseči svoj cilj

neither fish, flesh or fowl — ne tič ne miš

colloquially to have other fish to fry — imeti druge opravke

one must not make fish of the one and flesh of the other — ne smemo biti pristranski

a pretty kettle of fish — neprijetno presenečenje, zmešnjava, kolobocija

a loose fish — razuzdanec

there's as good fish in the sea as ever came out of it — glavo pokonci, vse se še lahko uredi; za vsakega človeka se lahko najde nadomestilo

a fish story — zlagana povest; bahavo pripovedovanje

a strange ( —ali odd, queer) fish — čudak

to feel like a fish out of water — počutiti se ko riba na suhem

mute as a fish — molčeč ko riba

salt-water fish — morska riba
II [fiš]
intransitive verb & transitive verb

( for) ribariti, ribe loviti; ven potegniti; figuratively prizadevati si, gnati se za čim

to fish for compliments — izzivati poklone

to fish in troubled waters — ribariti v kalnem

to fish out — poloviti vse ribe; figuratively izmamiti

to fish up — ven potegniti
III [fiš]
noun

spona; tirniški stik; žeton
IV [fiš]
transitive verb

zvezati, speti

to fish the anchor — pričvrstiti sidro

English-Slovenian dictionary > fish
3 rag

[ræɡ]
noun

(a piece of old, torn or worn cloth: I'll polish my bike with this old rag.) cunja

- ragged
- raggedly
- raggedness
- rags
* * *
I [ræg]
noun

cunja, krpa, capa; platno, platneno blago iz krp; plural ponošena, razcapana obleka, obleka za vsak dan; humorously obleka; derogatory žepni robec, zavesa ipd.; ničvreden časopis, bankovec; del, odlomek, košček katerekoli stvari; droben, majhen, neznaten ostanek, sled, trohica; revež, bednik, razcapanec, raztrganec

the rag — zastava

the Rag humorously častniški klub v Londonu

in rags — v cunjah, razcapan, raztrgan

not a rag to one's back — niti krpice, cunjice na telesu

not a rag of evidence — niti sledu o kakem dokazu, nobenega dokazilnega gradiva

worn to rags — ponošen, iznošen do cap, capast, cunjast

there is not a rag of truth in what you say — niti trohice resnice ni v tem, kar pravite

that meat is boiled to rags — to meso je čisto razkuhano

to cook to rags — razkuhati

to cram on every rag (of sail) nautical dvigniti, razpeti vsa jadra

to get one's rag out colloquially razjeziti se

I haven't a rag to put on — nimam kaj obleči

to show a red rag to a bull — razdražiti bika z rdečo krpo, figuratively razkačiti koga

to spread every rag of sail nautical razpeti vsa razpoložljiva jadra

American to take the rag off (the bush) — prekositi, posekati, preseči vse, vsakega

to tear to rags — raztrgati na koščke

his reputation is torn to rags — od njegovega ugleda ni ostalo niti sledu
II [ræg]
noun

slang pretep, ravs, tepež, zdraha, zdražba, razprtija, prepir; izgred; hrup, hrušč, vpitje, trušč, kričanje, razgrajanje; objestna šala, špas, draženje, nagajanje, zbadanje, izzivanje; objestno veselje na račun koga drugega; slang zmerjanje, oštevanje; slang študentovsko razgrajanje, zbijanje (objestnih) šal

just for a rag — za šalo

fancy dress rag — študentovska zabava, kostumirana zabava

to get one's rag out figuratively razjeziti se, razsrditi se, razkačiti se
III [ræg]
transitive verb & intransitive verb

ozmerjati, ošteti, brati levite komu; drážiti, nagajati, zafrkavati, zbadati; mučiti, trpinčiti, prizadeti komu kaj hudega, narediti kaj komu navkljub; objestno, škodoželjno se šaliti s kom, za norca imeti, norce briti iz, delati objestne šale; potolči se, pobiti se, zlasati se; colloquially delati izgrede, razgrajati

to rag (over) — biti si v laseh (gledé), prepirati se (zaradi)
IV [ræg]
noun

(glinasti) skrilavec, kremeni pesek; trdi listasti apnenec
V [ræg]
1.

noun

see ragtime;

2.

transitive verb music

sinkopirati, igrati v jazzovskem ritmu; intransitive verb plesati, igrati v ragtimeu (v močno sinkopiranem ritmu črnske glasbe)

English-Slovenian dictionary > rag

См. также в других словарях:

vsák — a o zaim. (ȃ) I. v pridevniški rabi 1. izraža, da v določeni vrsti bitij, stvari ali pojavov ni bitja, stvari ali pojava, za katerega kaj ne velja: spoštovati vsakega človeka; pri vsakem gibu je čutila hude bolečine; elektriko so napeljali v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
strán — í ž (ȃ) 1. s prilastkom vsak od obeh delov z umišljeno črto, ravnino razdeljenega predmeta, prostora: desna, prazna stran ceste; leva stran dvorane; ena stran hiše je bila ob bombardiranju porušena / leva stran vrat je zastekljena levo krilo //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvóm — a tudi dvòm dvôma m (ọ̑; ȍ ó) 1. odnos do okolja, ki izključuje zanesljivo sklepanje o resničnosti česa: dvomi ga mučijo, obhajajo; rahel dvom se nas je loteval; znebiti se dvomov; pregnati dvome; to mu je razpršilo še zadnji dvom; dvom nad… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
enôten — tna o prid. (ó) 1. eden, skupen za več stvari, za kako celoto: podjetji imata enotno upravo; enotno poveljstvo za vse oddelke / izdelati za mesto enoten urbanistični načrt; enoten program za razvoj turizma / država ima enoten jezik // za vsakega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
da — vez. 1. v pripovednih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega a) glede na osebek: prav je, da si prišel; škoda, da zapraviš toliko časa b) glede na prilastek: nima navade, da bi se pritoževal; ni dvoma, da imaš prav; rada ga … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naj — členek I. s povednim naklonom 1. 3. os. za izražanje a) želje, omiljenega ukaza: ime naj mu bo Janez; naj ga nikar več ne čaka; priče naj se javijo na milici; vse naj ostane, kakor je; dobitnik nagrade naj pošlje svoj naslov / ob spominu na umrle … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pravíca — e ž (í) 1. kar je v skladu s človekovimi, družbenimi predstavami, pravili o (moralnih) vrednotah: to, da eni dobijo vse, drugi pa nič, ni pravica; na koncu je vendarle zmagala pravica; zmeraj je branil pravico, se potegoval za pravico; ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prekosíti — ím dov., prekósil; prekošèn (ȋ í) 1. s košenjem prehiteti: drugi kosec je prekosil prvega 2. postati boljši, uspešnejši od koga: prekosil je vse sošolce; pri delu prekosi vsakega / ta tovarna nas bo kmalu prekosila / prekositi koga po moči ∙… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
se — zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ujéti — ujámem dov., ujêmi ujemíte; ujél; nam. ujét in ujèt (ẹ á) 1. tekoč za kom, ki se hitro oddaljuje, prijeti ga, priti do njega: ujeti bežečega; tekel je za tatom, pa ga ni ujel; ujeti psa; otroka bi povozilo, če ga ne bi mati pravočasno ujela /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zlómek — mka m (ọ̑) 1. evfem. hudič: zlomek ga je skušal; zlomka ima v sebi, tako je zvit; bali so se ga kot samega zlomka / ekspr. zlomek te razumi, jaz te ne / kot kletvica: da bi te zlomek; o ti zlomek ti; tristo zlomkov 2. ekspr. zloben, hudoben… … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: с английского на словенский

ni vse za vsakega

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: с английского на словенский

ni vse za vsakega

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Прямая ссылка: